Rešitve 3. in 4. letnik (DRŽAVNO)

Transkript

1 O O O O O O Rešitve 3. in 4. letnik (DRŽAVNO) 1. naloga Koliko je možnih razporeditev? 2 Hera Hefajst Pozejdon Zeus O O Afrodita Ares O O Apolon ALI Atena Hermes Apolon ALI Atena Artemida Razlaga: Sedeže označimo z A do I v nasprotni smeri urinega kazalca, z začetkom pri Hermesu. Zaradi 1 med Afrodito in Aresom sedijo štirje bogovi. Zaradi 2 in 3 imamo dve trojici T1 (Ares, Zeus, Hera) in T2 (Apolon, Artemida, Atena). Iz tega vidimo, da imamo naslednjo razporeditev okoli mize: Ares, Zeus, Hera, S1, S2, Afrodita, S3, S4, S5, S6 (S1 do S6 so prosti sedeži). Trojica T2 sedi na treh zaporednih sedežih izmed S3 do S6. Artemida sedi na S4 ali S5. Zaradi 2 sta med Artemido in Pozejdonom vsaj dva sedeža. Zato Pozejdon sedi na S1 ali S2. To pomeni, da Hermes in Hefajst ne sedita skupaj. Zaradi tega in zaradi 4 Hefast sedi na F. Če sedi Artemida na H, potem med Afrodito in Aresom ne bodo štirje bogovi. Zato na H sedi Zeus. Če sedi Ares na G, potem sedi Afrodita na C, Artemida pa na D. Artemida zato ne sedi na nasprotni stranici kot Pozejdon. Zato sedi Ares na I, Hera na G in Afrodita na D. Artemida na C in Pozejdon na E. Za Apolona in Ateno nam ostaneta dve možnosti: Apolon B in Atena Č ali Apolon Č in Atena B.

2 2. naloga ime priimek uvrstitev vitez/oproda oče/sin/mati/hči Štefan Lipnik 4. oproda oče Tina Lipnik 1. vitez mama Urban Smrekar 5. vitez oče Vinko Smrekar 2. vitez sin Zala Lipnik 6. vitez hči Živa Smrekar 3. oproda mama Razlaga: Če je B vitez, sta B in Urban člana iste družine. To ni možno, zato je B oproda in sta B in Urban člana iste družine. Torej je Urban oče te družine, B pa je njegova žena ali pa hči. Denimo, da je A oproda. Potem je A ali Urbanova žena ali hči. Tako je D v isti družini kot sta še Štefan in Vinko. Zato je D oproda. Torej so vse ženske oprode, moški pa vitezi. Če je Urban C ali E, Zala ni v njegovi družini. Ker je preostali izmed C in E član druge družine, Zala ni niti v drugi družini - kar ni možno. Torej je Urban Č in je tako Tina mati druge družine. Poleg tega pa je Urban za Tino (izjava Č) in je med prvimi tremi (izjava A). Tina ni prva, ker nima hčere, zato je Tina druga in Urban tretji. Tinina izjava D je neresnična in ker Vinko ni drugi, je bil prvi. Tako je bil zadnji Štefan. Zato je C ali E oproda, to pa ni možno, saj so vsi moški vitezi. Torej je A vitez in ni v Urbanovi družini. Če je D v Urbanovi družini, je oproda, saj je Urbanova žena ali hči oproda. Tedaj bi bil tudi Vinko v Urbanovi družini (izjava D), to pa ne gre, saj so v družini le trije člani. Torej sta osebi A in D v isti družini, zato sta obe izjavi resnični. Poleg tega pa je Vinko v Urbanovi družini - zato je sin vitez. Štefan je oče oproda druge družine. Ne glede na to, kdo poda izjavo Č v kateri nastopa Tina, sledi, da je Tina v Štefanovi družini. Enako sledi, da je Zala v Štefanovi družini. Tako je Živa Urbanova žena, ki je podala neresnično izjavo B. Vinko ni prvi, saj bi bila izjava D neresnična. Prav tako ni prvi Urban (izjava A). Torej sta prva in zadnja Zala in Tina. Če je Zala prva, je izjava C neresnična. Poleg tega je Tina zadnja in je tako neresnična tudi izjava Č. Ker je med moškimi le Štefan oproda, to ne gre. Zato je prva Tina in zadnja Zala. Če bi bil Štefan peti, ne bi podal izjave C, saj se je zlagal. Kdorkoli je podal izjavo C, se je zlagal, kar ni možno, saj sta preostala moška viteza. Prav tako Štefan ni bil tretji, saj v tem primeru nihče ni bi mogel podati izjave E. Ker sta Štefan in Urban uvrščena drug za drugim in je Urban med zadnjimi tremi (A), je bil Štefan četrti in tako Urban peti. Torej se Štefan piše Lipnik in je Tina njegova žena, Zala pa hči. Ker je najboljši moški prehitel najslabšega za več kot dve mesti, je bil Vinko drugi in Živa tretja.

3 3. naloga 1. Prevedite v slovenščino: merepnēb bolk erepesbōk epōt nennasetm-prōme nempaihalēt šarepenjaje qopn Gospodar te ne odveže. Njen suženj bo zbežal. Mi bi slišali človeka in to ptico. Naš sovražnik nas lovi / ulovi. 2. Prevedite v koptščino: Suženj in njegov brat bi ga pojedla. Ti uloviš našo ptico. On odveže človeka. Bik ne ubija. nerepbōk nempefson nawomf šakqep-penhalēt šafbel-prōme merepqam hōtb 3. Napišite prevode besed in pravila, po katerih tvorimo dane stavke v koptščini. Vrstni red je: osebek - povedek - predmet (kar obstaja) Predmet se na povedek veže z vezajem (samo prva beseda). Osebek brez vezaja. Kadar je namesto osebka ali predmeta zaimek, se ta stično veže na povedek. Zaimek namesto osebka se napiše ai = ta, tega ek = tvoj, ti, tebe en = naš, mi, nas ef = njegov, on, njega es = njen, ona, njo Zaimek namesto predmeta pa samo zadnja črka zgornjih. Samostalniki: pbōk = suženj pnēb = gospodar prōme = človek phalēt = ptica pjaje = sovražnik pqam = bik pson = brat Kadar je osebek sestavljen (tega sužnja, njegov sovražnik), pride zgornji zaimek za p (paibok, pefjaje). nem = in; prilepi se na zacetek druge besedev zvezi Glagoli: hetb/hotb = ubijati qep/qop = loviti / uloviti setm/sotm = slišati bel/bol = odvezati wem/wom = jesti pet/pot = zbežati

4 Če je glagol prehoden in mu sledi predmet v obliki samostalnika in ne zaimka, je glagol oblike z e. Če ni prehoden ali je prehoden in mu sledi zaimek, ima o. O je dolg, kadar ni prehoden. Čas tvorimo z glasom na začetku stavka in na začetku glagola: Prihodnjik: na začetku = nič, pred glagolom = E Pogojnik (bi): na začetku = N, pred glagolom = NA Sedanjik: na začetku = ŠA, pred glagolom = nič Nikalna oblika: na začetku = M, pred glagolom = nič Kadar so v osebku samostalniki (ne pa zaimki), gre pred ta osebek še ERE. Kjer pride do AE, se napiše samo A. 4. naloga A B C D E F naloga Vrstni red besed je prost, torej ni pomembno, v kakšnem vrstnem redu so besede.[1] Samostalniki se ne pregibajo oz. ne spreminjajo oblike, razdeljeni pa so na žive (jelen, lisica, ptica, človek) in nežive (vrata, flavta, krožnik), kar je razvidno iz pridevnikov in glagolov. (Čeprav v resnici v moheganščini ni pridevnikov. Slovenski pridevniki se prevajajo z glagoli.) Oblike veljajo za vse slovenske spole: nu-suk-is črn sem sák-isu-y-ôn ku-suk-is črn si sák-isu-y-an suk-is-uw črn je (živo) sák-isu-t suk-áy-uw črno je (neživo) sák-ák nu-put-awô slišim ga (živo) ku-put-awô slišiš ga (živo) nu-put-ôq sliši me pát-ôqiy-ôn ku-put-ôq sliši te pát-ôqiy-an nu-put-am slišim ga (неод.) pát-am-ôn

5 ku-put-am slišiš ga (неод.) pát-am-an put-am sliši ga (неод.) pát-ak Oblike v levem stolpcu so v vlogi povedka v glavnem stavku, oblike v desnem pa v vlogi povedka v odvisnem stavku. Na levi se prva oseba (jaz) in druga oseba ednine (ti) izražata s predponami (nu- in ku-), na desni pa s priponami (-ôn in -an); razen tega na desni a in u iz korena preideta v á. a. Prevedite v slovenščino (morda je kje mogoče prevesti na več kot en način!): Kusukis. Črn si. Másqisut wôks nuputôq. Rdeča lisica me sliši.. Musqisuw wôks máskôqiyôn. Lisica, ki me najde, je rdeča. Pupiq wánôhtaman nuputam. Slišim flavto, ki jo pozabiš. ali Slišim, da pozabiš flavto. b. Prevedite v moheganščino: Jelen, ki te sliši, je črn. Sukisuw ayôp pátôqiyan. Pozabljam, da sem zelen. Nuwanôhtam áskasqisuyôn. Človek išče novo flavto. In natskam pupiq wáskák. c. Razlaga: nu- predstavlja 1. osebo ednine in ku- drugo -ôn predstavlja 1. osebo ednine in -an drugo prehodni glagoli se razlikujejo od neprehodnih (= če se dejanje na nekaj nanaša, na nekaj/nekoga prehaja, se obnaša drugače, kot če se ne) samostalniki se delijo na žive (jelen, lisica, ptica, človek) in nežive (vrata, flavta, krožnik), seznam besed z vsaj šestimi pravilno ugotovljenimi besedami vrstni red besed je prost, torej ni pomembno, v kakšnem vrstnem redu so besede, vendar pa je pomembno, da ni vrstni red ni pomemben; samostalniki se ne pregibajo oz. ne spreminjajo oblike; prva in druga oseba se lahko nanaša tako na govorca kot na predmet; prav tako smo predvideli možnost, da se ta dodatna točka podeli za pregledno razlago. 6. naloga Uvrstitev Ime Država Študij 1 Vlasta Švica matematika 2 Neli Slovenija kemija 3 Veronika Avstrija geografija 4 Ana Hrvaška sociologija 5 Selena Nemčija arhitektura 6 Taja Švedska medicina 7. naloga V N V N N N N V N

6 Razlaga: 8. sklep je veljaven. Ker A ni super_vitez, obstaja vsaj en otok, na katerem je A oproda. To pomeni, da je A morda_oproda. 9. sklep ni veljaven. Protiprimer: imamo otočje iz dveh otokov, na prvem sta A in B oprodi, na drugem pa je A oproda in B vitez. Če se postavimo na prvi otok je predpostavka resnična, sklep pa neresničen, ker B ni super_oproda. 8. naloga [0, 0, 1, 0, 1, 0, 0] [0, 1, 1, 1, 0, 0, 1] [0, 1, 1, 1, 0, 1, 1] [1, 0, 1, 0, 0, 0, 0] [1, 1, 0, 0, 1, 1, 0] [1, 1, 0, 0, 1, 1, 0] [1, 0, 1, 0, 0, 1, 0] 9. naloga Protiprimer Na otoku A je oseba super_vitez, saj je vitez na A in B, ker sta edina otoka dostopna z A. Ni pa vitez na C, zato na B ni super_vitez in na A ni super_supr_vitez. Razlaga Recimo, da je oseba super_ vitez na otoku A. Potem je vitez na vseh otokih B...Bn, ki so dostopni z otoka A. Recimo, da obstaja otok B k, na katerem ta oseba ni super_vitez. To bi pomenilo, da s tega otoka lahko dostopamo do otoka C, kjer je oseba oproda. Toda, če je C dostopen z B k, B k pa z A, mora biti tudi C dostopen z A zaradi tranzitivnosti protislovje. Otoki Hiva: A je vitez, B je vitez Fatu: A je vitez, B je oproda Oa: A je oproda, B je vitez Tahua: A je vitez, B je vitez Oa je zagotovo dostopna z otokov Hiva in Fatu, otok Fatu ja zagotovo dostopen s Tahue in zagotovo ni dostopen z otoka Oa. O drugih povezavah ne moremo reči ničesar.

7 Razlaga: Če je prebivalec na nekem otoku oproda, je takoj tudi morda_oproda, saj je otok dostopen s samega sebe. Če nekdo zase reče, da je morda_oproda, vemo, da na tem otoku ni oproda, saj bi v tem primeru govoril resnico. Torej je tisti, ki zase reče, da je morda_oproda, zagotovo vitez, iz otoka pa je gotovo dostop do vsaj enega otoka, kjer je ta prebivalec oproda. Vemo torej, da je A na Hivi in na Fatu vitez. Ker se na Hivi B z njim strinja, je tudi B na Hivi vitez, medtem ko je na Fatu oproda. Enako ugotovimo, da je na Tahui B vitez in, da mora biti s Tahue dostop do vsaj enega otoka, na katerem je B oproda. Ker se A strinja z B na Tahui, je tudi A tam vitez. A je torej vitez že na treh otokih, zato mora biti na otoku Oa oproda, saj bi sicer ne mogel biti morda_oproda na Hivi in Fatu. Hkrati je nujno, da je s Hive in Fatu dostop do otoka Oa. Ker je A oproda na Oa, B ni morda_oproda in mora torej biti na vseh otokih dostopnih z otoka Oa vitez. Vitez je torej na otoku Oa in z otoka Oa zagotovo ni dostopa na Fatu. Vemo še, da je z otoka Tahua dostop do Fatu, kjer je B oproda, medtem ko o drugih povezavah ne vemo ničesar. 10. naloga DA DA NE NE DA DA NE DA 11. naloga a. Prevedite v slovenščino Sengün'ün yurdunda tuz yok. Bu uçakta on oturak var. Bu aptalın kitabı güzeldir. Ne durakta ne yolda Aykut var. V Sengünovi deželi (tudi: državi, prebivališču ali podobno) ni soli. Na tem avionu je deset sedežev (tudi: ljudi, ki sedijo). Knjiga tega bedaka je lepa. Ajkut(a) ni niti na postaji niti na poti. b. Prevedite v turščino V slovarju ni sinonima te besede. Bu sözlükün (šteli smo tudi sözkitap) anlamaşı sözte yok. Časopis počasi leti. Gazete yavaşça uçuyor (tudi druge možnosti z uç yor). Ahmed nima soli. Ahmet'in tuzı (tudi: tuzu) yok. Pepel je v solnici. Kül(l) tuzlukte var. Na Sengünovi cesti ni postaje. Sengün'ün yolda durak yok. Bahadirjeve knjige ni niti v knjižni omari niti na postelji. Bahadırın kitabı ne kitaplıkta ne yatakta var.

8 c. Zapišite pravila in slovar besed anlam pomen oturak sedež anlamaş sinonim oturuyor sedi aptal bedak söz beseda batıyor tone sözlük slovar bekliyor čaka tuz sol bu ta tuzluk solnica durak postaja uçak avion duruyor stoji uçuyor leti gazete časopis var je, so, harf črka prim.»there is«izmarit ogorek yatıyor leži kitab/p knjiga yavaşça počasi kitaplık knjižna yok ne omara klinik bolnica yol(u) cesta kül(l) pepel yoldaş sopotnik küllük pepelnik yolu cesta ne ne niti niti yurdun dežela on deset yurttaş sonarodnjak Pravila Vsi glagoli (v sedanjiku, v tretji osebi) se končajo na -yor (1 točka). Iz glagola tvorimo samostalnike: duruyor stoji durak postaja, zato je uçak avion uçuyor leti (točke za to ugotovitev so upoštevane pri seznamu besed). Sufiksi: -in/ün/ın/un je sufiks za»lastnika«. Oblika je odvisna od vokala (vokalna harmonija) in konzonanta pred njim; iz razpredelnice je razvidno, kako. Med osebnim imenom in sufiksom je apostrof. -ı je sufiks za»lastnino«,»posesivni sklon«. Za vokalom ga ni (yolu) oziroma bi lahko sklepali, da je - u druga oblika sufiksa za o-jem, morda tudi u-jem. -de/da/te/ta je sufiks za lokativ/mestnik (»v«,»na«). Oblika je odvisna od vokala in konzonanta pred njim. -luk/lük/lık je»zbirka, množina«. Oblika je odvisna od vokala pred njim. -aş je»so-«prim.: yoldaş sopotnik (k yolu pot, cesta), yurttaş sonarodnjak. Natančneje k oblikam sufiksov (pravila je težko ugotoviti; zadošča analogija z danimi primeri). Za ugotovitev, da gre za vokalno harmonijo (=vokal sufiksa je odvisen od vokala pred njim) in/ali za ugotovitev, da je za k druga oblika sufiksa, dobi tekmovalec. če je v zadnjem zlogu a ı e o u ö ü i

9 »lastnik«mestnik (»v«,»na«)»lastnina«, objekt»zbirka, množina«ın aptalın Orhan'ı n ta durakta yatakta uçakta ı yurttaşı yoldaşı anlamı lık kitaplık da kitabınd a ta (za k) kitaplıkt a in Ahmet'i n de gazeted e da yolda (u yolu) luk tuzluk un Aykut'u n da yurdun da ün sözün de sözde lük küllük te (za k) küllükte te(za k) klinikte 12. naloga naloga kutambula hoditi

10 dikutu uho nkasi svak batima srca kundima sprejeti ntebele otrok kito stegno Če ima zlog pred samo n ali m, se doda znak samoglasnik. na nasprotni strani od mesta, kjer se pripne 14. naloga a. Neresnična. Če bi bila resnična, bi bil Blaž Enejev nadrejeni. Tedaj ni res, da Blažu ni podrejen nihče, torej je Cene Anin nadrejeni, da je izjava pravilna. Izjava, ki jo Blaž reče Eneju mora biti seveda napačna, saj je Blaž Enejev nadrejeni. Prvi del je napačen, torej mora biti drugi del pravilen. Enej pa ne more biti direktor, saj je podrejen Blažu. b. - Ana nima podrejenih: Oba dela izjave sta napačna, torej je izjava resnična. - Ana ima enega podrejenega: Če ta podrejeni ni David, je izjava spet resnična. Če je ta podrejeni David, pa je izjava neresnična. - Ana ima dva podrejena: Drugi del izjave je resničen, torej je cela izjava resnična. c. Ana reče Davidu Blaž reče Eneju Cene reče Eneju Enej reče Blažu Resnična Neresnična Oboje je mogoče x x x x d. Ana: DA. Blažu in Davidu Blaž: NE Cene: DA, Ani David: NE Enej: DA, Cenetu Direktor je Enej.

11 15. naloga